Input:

Kmetijstvo (MRS 41)

1.1.2019, Vir: EUR-LexČas branja: 81 minut

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 41

Kmetijstvo

CILJ

Cilj tega standarda je predpisati računovodsko obravnavanje in razkritja, povezana s kmetijsko dejavnostjo.

PODROČJE UPORABE

▼M45

1   Ta standard se uporablja za obračunavanje s kmetijsko dejavnostjo povezanih:

(a)   bioloških sredstev, razen plodonosnih trajnic,

(b)   kmetijskih pridelkov ob pospravitvi, ter

(c)   državnih podpor, obravnavanih v 34. in 35. členu.

2 Ta standard se ne uporablja za:

▼M54

▼M45

(a) zemljišča, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva in MRS 40 – Naložbene nepremičnine),

(b) plodonosne trajnice, povezane s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 16). Vendar se ta standard uporablja za pridelke navedenih plodonosnih trajnic,

(c) državne podpore, povezane s plodonosnimi trajnicami (glej MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči),

(d) neopredmetena sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 38 – Neopredmetena sredstva).

▼M54

(e) sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ki izhajajo iz najema zemljišča, povezanega s kmetijsko dejavnostjo (glej MSRP 16 Najemi).

▼M45

3 Ta standard se uporablja za kmetijske pridelke, ki so pospravljeni pridelki bioloških sredstev podjetja, v trenutku pospravitve. Kasneje se uporablja MRS 2 – Zaloge – ali drug ustrezni standard. Skladno s tem ta standard ne obravnava predelovanja kmetijskih pridelkov po pospravitvi, na primer predelovanja grozdja v vino pri vinarju, ki je pridelal grozdje. Takšno predelovanje je sicer logični in naravni podaljšek kmetijske dejavnosti in taki dogodki so nekoliko podobni biološkemu preobražanju, vendar takšno predelovanje ni vključeno v opredelitev kmetijske dejavnosti v tem standardu.

4 V razpredelnici v nadaljevanju so zgledi bioloških sredstev, kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi:

 

 

Biološka sredstva

Kmetijski pridelki

Proizvodi, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi

Ovce

Volna

Preja, preproga

Drevesa v nasadu gozdnega drevja

Posekana drevesa

Hlodi, stavbni les

Molzno govedo

Mleko

Sir

Prašiči

Trupi

Klobase, prekajene šunke

Rastline bombaža

Obrani bombaž

Preja, oblačila

Sladkorni trs

Požeto trsje

Sladkor

Rastline tobaka

Obrani listi

Sušeni tobak

Čajni grmi

Obrani listi

Čaj

Vinska trta

Obrano grozdje

Vino

Sadno drevje

Obrano sadje

Predelano sadje

Oljne palme

Obrani sadeži

Palmovo olje

Kavčukovci

Nabrani lateks

Proizvodi iz kavčuka in gume

Nekatere rastline, na primer čajni grmi, vinska trta, oljne palme in kavčukovci, običajno ustrezajo opredelitvi plodonosnih trajnic in spadajo v področje uporabe MRS 16. Vendar pridelki plodonosnih trajnic, na primer čajni listi, grozdje, sadeži oljnih palm in lateks, spadajo v področje uporabe MRS 41.

▼B

OPREDELITVE POJMOV

Opredelitve pojmov, povezanih s kmetijstvom

5   V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

▼M45

▼M8

Kmetijska dejavnost je uravnavanje biološkega preobražanja in spravitve bioloških sredstev v podjetju za prodajo ali za kmetijske pridelke ali v dodatna biološka sredstva.

▼M45

Kmetijski pridelek je pospravljen pridelek bioloških sredstev podjetja.

Plodonosna trajnica je živa rastlina, ki:

(a)   se uporablja za proizvodnjo kmetijskih pridelkov ali preskrbo z njimi,

(b)   bo po pričakovanju dala pridelek v več kot enem obdobju, ter

(c)   pri kateri je verjetnost, da bo prodana kot kmetijski pridelek, zelo majhna, razen občasne prodaje odpadkov.

Biološko sredstvo je živa žival ali rastlina.

Biološko preobražanje obsega rast, propadanje, proizvajanja in razplod, ki povzročajo kakovostne ali količinske spremembe biološkega sredstva.

Skupina bioloških sredstev je agregacija podobnih živih živali ali rastlin.

Pospravitev pridelka je ločitev pridelka od biološkega sredstva ali prenehanje življenja biološkega sredstva.

▼M8

Stroški prodaje so dodatni stroški, ki se neposredno pripišejo odtujitvi sredstva, razen stroškov financiranja in davkov iz dobička.

▼M45

5A Naslednje rastline niso plodonosne trajnice:

(a) rastline, ki se gojijo za uporabo kot kmetijski pridelek (na primer drevesa, ki se gojijo za pridobivanje stavbnega lesa),

(b) rastline, ki se gojijo za proizvodnjo kmetijskih pridelkov, če obstaja več kot majhna verjetnost, da bo podjetje kot kmetijski pridelek pobralo in prodalo tudi rastlino, razen občasne prodaje odpadkov (na primer drevesa, ki se gojijo tako zaradi plodov kot zaradi stavbnega lesa), ter

(c) enoletne poljščine (npr. koruza in pšenica).

5B Če se plodonosne trajnice ne gojijo več zaradi pridelka, se lahko posekajo in prodajo kot odpadki, na primer kot les za kurjavo. Takšna občasna prodaja odpadkov ne pomeni, da rastlina ne ustreza opredelitvi plodonosne trajnice.

5C Pridelek plodonosnih trajnic je biološko sredstvo.

▼B

6 Kmetijska dejavnost obsega različne vrste dejavnosti, na primer živinorejo, gozdarstvo, pospravljanje letnih ali večletnih pridelkov, gojitev sadovnjakov in nasadov, cvetličarstvo in vodogojstvo (tudi ribogojstvo). V tej različnosti pa je nekaj skupnih lastnosti:

(a)  Zmožnost spreminjanja. Žive živali in rastline so se zmožne biološko preobražati;

(b)  Uravnavanje sprememb. Uravnavanje olajšuje biološko preobražanje z izboljševanjem ali vsaj ustaljevanjem okoliščin, ki so potrebne za tak proces (na primer ravni prehranjevanja, vlažnosti, toplote, rodovitnosti in svetlobe). Takšno uravnavanje razlikuje kmetijsko dejavnost od drugih dejavnosti. Na primer pospravljanje pridelka iz neuravnavanih virov (kot je ribarjenje v oceanu ali krčenje gozdov) ni kmetijska dejavnost; ter

▼M8

(c)  merjenje sprememb: spreminjanje kakovosti (na primer genetskih odlik, gostote, zrelosti, maščobnosti, vsebnosti beljakovin in žilavosti vlaken) ali količine (na primer zaroda, teže, kubičnih metrov, dolžine ali premera vlaken ter števila brstičev), ki jih ustvarja biološka preobrazba ali spravitev, se meri in spremlja kot običajno področje nalog uravnavanja.

▼B

7 Biološka preobrazba se konča s takimile vrstami izidov:

(a) s spremembami sredstev zaradi (i) rasti (s povečanjem količine ali z izboljšavo kakovosti živali ali rastline), (ii) propadanja (z zmanjšanjem količine ali poslabšanjem kakovosti živali ali rastline) ali (iii) razploda (z ustvarjanjem dodatnih živih živali ali rastlin), ali

(b) z ustvarjanjem kmetijskih pridelkov, kot so mleček, čajni listi, volna in mleko.

Opredelitve splošnih pojmov

8   V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

▼M45

▼M33

[izbrisano]

(a)  [izbrisano]

(b)  [izbrisano]

(c)  [izbrisano]

Knjigovodska vrednost je znesek, s katerim se sredstvo pripozna v ►M5  izkazu finančnega položaja ◄ .

▼M33

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

▼M45

Državne podpore pomenijo podpore, kot so opredeljene v MRS 20.

▼M33 —————

▼B

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

10 Podjetje mora pripoznati biološko sredstvo ali kmetijski pridelek, kadar in zgolj kadar:

(a) obvladuje sredstvo na podlagi dogodkov v preteklosti,

(b) če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v podjetje, ter

(c) je pošteno vrednost ali nabavno ceno sredstva mogoče zanesljivo izmeriti.

11 V kmetijski dejavnosti je mogoče obvladovanje dokazovati na primer s pravnim lastništvom živine in vžiganjem znakov ali drugačnim označevanjem živine ob pridobitvi, rojstvu ali odstavitvi. Prihodnji zaslužki se praviloma ocenijo na podlagi meritev pomembnih fizičnih lastnosti.

12 Biološko sredstvo je treba ob začetnem pripoznanju in ►M5  ob koncu vsakega poročevalskega obdobja ◄ izmeriti po pošteni vrednosti, zmanjšani za ►M8  stroške prodaje, ◄ razen v primeru, ki je opisan v 30. členu, ko poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti.

13 Pospravljen kmetijski pridelek iz bioloških sredstev podjetja, je treba izmeriti po pošteni vrednosti, zmanjšani za ►M8  stroške prodaje ◄ v trenutku pospravitve. Takšno merjenje da nabavno vrednost na tisti datum, če se uporablja MRS 2 – Zaloge – ali drug ustrezen standard.

▼M8 —————

▼B

15 Merjenje poštene vrednosti biološkega sredstva ali kmetijskega pridelka je mogoče olajšati s skupinjenjem bioloških sredstev ali kmetijskih pridelkov v skladu s pomembnimi znaki, na primer po starosti ali kakovosti. ◄ Podjetje izbere kot podlago za ocenitev znake, ki se ujemajo z znaki, uporabljanimi na trgu.

16 Podjetja pogosto sklepajo pogodbe za prodajo svojih bioloških sredstev ali kmetijskih pridelkov v prihodnosti. Pogodbene cene niso nujno ustrezne za merjenje poštene vrednosti, ker poštena vrednost izraža razmere na trenutnem trgu, na katerem sklenejo transakcijo kupci in prodajalci, ki so udeleženci na trgu. ◄ Zato se poštena vrednost biološkega sredstva ali kmetijskega pridelka ne prilagaja obstoju pogodbe. V nekaterih primerih je lahko pogodba za prodajo biološkega sredstva ali kmetijskega pridelka kočljiva pogodba, kot jo opredeljuje MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva. Pri kočljivih pogodbah se uporablja MRS 37.

▼M33 —————

▼B

22 Podjetje ne rezervira nobenih denarnih tokov za financiranje sredstev, obdavčitev ali obnovitev bioloških sredstev po pospravitvi (na primer za nabavno vrednost ponovne posaditve dreves po pospravitvi).

▼M33 —————

▼M45

24 Nabavna vrednost se lahko včasih približa pošteni vrednosti, zlasti če:

(a) je bilo od nastanka začetne nabavne vrednosti malo bioloških preobrazb (na primer pri sadikah, ki so bile posajene tik pred koncem poročevalskega obdobja, ali novo pridobljeni živini) ali

(b) ni pričakovati, da bi bil vpliv biološke preobrazbe na ceno pomemben (na primer začetna rast v 30-letnem proizvajalnem ciklu borovega nasada).

▼B

25 Biološka sredstva se pogosto fizično držijo zemljišča (na primer drevesa v gozdnem nasadu). Morda ni posebnega trga za biološka sredstva, ki se držijo zemljišča, toda delujoči trg lahko obstaja za povezana sredstva, to je za biološka sredstva, neobdelano zemljišče in izboljšave zemljišča v svežnju. ►M33  Podjetje lahko pri merjenju poštene vrednosti bioloških sredstev uporabi informacije o kombiniranih sredstvih. ◄ Na primer pošteno vrednost neobdelanega zemljišča in izboljšav zemljišča se lahko odšteje od poštene vrednosti povezanih sredstev, da se dobi poštena vrednost bioloških sredstev.

Dobički in izgube

26 Dobiček ali izgubo, ki se pojavi ob začetnem pripoznanju biološkega sredstva po pošteni vrednosti, zmanjšani za ►M8  stroške prodaje, ◄ in pri spremembi poštene vrednosti biološkega sredstva, zmanjšani za ►M8  stroške prodaje, ◄ je treba vključiti v poslovni izid obdobja, v katerem se pojavi.

27 Izguba se ob začetnem pripoznanju biološkega sredstva lahko pojavi, ker so ►M8  stroški prodaje ◄ pri določanju poštene vrednosti biološkega sredstva odšteti. Dobiček se lahko pojavi ob začetnem pripoznanju biološkega sredstva, na primer ko je tele rojeno.

28 Dobiček ali izgubo, ki se pojavi ob začetnem pripoznanju kmetijskega pridelka po pošteni vrednosti, zmanjšani za ►M8  stroške prodaje ◄ , je treba vključiti v poslovni izid obdobja, v katerem se pojavi.

29 Dobiček ali izguba se ob začetnem pripoznanju kmetijskega pridelka lahko pojavi kot posledica pospravitve pridelka.

Nezmožnost zanesljivega merjenja poštene vrednosti

30  Obstaja predpostavka, da je pošteno vrednost biološkega sredstva mogoče zanesljivo izmeriti. To predpostavko pa je mogoče izpodbijati le ob začetnem pripoznanju biološkega sredstva, za katerega kotirane tržne cene niso na voljo in za katerega so druge meritve poštene vrednosti očitno nezanesljive.  ◄ V takšnem primeru je treba biološka sredstva meriti po nabavni vrednosti, zmanjšani za vso nabrano amortizacijo in vse nabrane izgube zaradi oslabitve. Ko postane poštena vrednost takšnega biološkega sredstva zanesljivo izmerljiva, jo mora podjetje izmeriti in zmanjšati za ►M8  stroške prodaje ◄ . Ko nekratkoročno biološko sredstvo izpolni sodila za razvrstitev med sredstva za prodajo (ali vključitev v skupino za odtujitev, razvrščeno med sredstva za prodajo) v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, se predpostavlja, da je možno zanesljivo izmeriti pošteno vrednost.

31 Domnevo iz 30. člena je mogoče ovreči le ob začetnem pripoznanju. Podjetje, ki je prej izmerilo biološko sredstvo po pošteni vrednosti, zmanjšani za ►M8  stroške prodaje, ◄ ga nato do odtujitve meri po pošteni vrednosti, zmanjšani za ►M8  stroške prodaje ◄ .

32 V vseh primerih meri podjetje kmetijske pridelke v trenutku pospravitve po pošteni vrednosti, zmanjšani za ►M8  stroške prodaje ◄ . Ta standard odseva mnenje, da je pošteno vrednost kmetijskega pridelka v trenutku pospravitve mogoče vedno zanesljivo izmeriti.

33 Pri določanju nabavne vrednosti, akumulirane amortizacije in akumuliranih izgub zaradi oslabitve upošteva podjetje MRS 2 – Zaloge –, MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) – ter MRS 36 – Oslabitev sredstev.

DRŽAVNE PODPORE

▼M8

34 Brezpogojno državno podporo, ki se nanaša na biološko sredstvo, izmerjeno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se pripozna v poslovnem izidu, kadar in zgolj kadar postane državna podpora izterljiva.

35 Če je državna podpora, ki se nanaša na biološko sredstvo, izmerjeno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, pogojna, tudi kadar državna podpora zahteva, da se podjetje ne ukvarja z določeno kmetijsko dejavnostjo, podjetje pripozna državno podporo v poslovnem izidu, kadar in zgolj kadar so pogoji v zvezi z njo izpolnjeni.

36 Roki in pogoji za državne podpore so lahko različni. Na primer, podpora lahko zahteva, da podjetje obdeluje zemljo na nekem mestu pet let in da podjetje vrne celotno podporo, če obdeluje zemljo manj kot pet let. V takšnem primeru se podpora ne pripozna v poslovnem izidu, dokler ne poteče pet let. Če pa roki podpore dovoljujejo, da podjetje obdrži del podpore glede na pretekli čas, podjetje pripozna ta del v poslovnem izidu po poteku časa.

▼B

37 Če se državna podpora nanaša na biološko sredstvo, izmerjeno po nabavni vrednosti, zmanjšani za vso akumulirano amortizacijo in vse akumulirane izgube zaradi oslabitve (glejte 30. člen), se uporablja MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči.

38 Ta standard zahteva drugačno obravnavanje kot MRS 20, če se državna podpora nanaša na biološko sredstvo, izmerjeno po pošteni vrednosti, zmanjšani za ►M8  stroške prodaje, ◄ ali če državna podpora zahteva, da se podjetje ne ukvarja z določeno kmetijsko dejavnostjo. MRS 20 se uporablja samo pri državni podpori, ki se nanaša na biološko sredstvo, izmerjeno po nabavni vrednosti, zmanjšani za vso akumulirano amortizacijo in vse akumulirane izgube zaradi oslabitve.

RAZKRITJE

39 [Izbrisano.]

Splošno

40 Podjetje razkrije agregatni dobiček ali celotno izgubo, ki se pojavi v obravnavanem obdobju zaradi začetnega pripoznanja bioloških sredstev in kmetijskih pridelkov ter zaradi spremembe poštene vrednosti, zmanjšane za ►M8  stroške prodaje ◄ bioloških sredstev.

41 Podjetje mora poskrbeti za opis vsake skupine bioloških sredstev.

42 Razkritje, ki ga zahteva 41. člen, ima lahko obliko poročila ali številčnega opisa.

43 Podjetju se priporoča, da poskrbi za številčni opis vsake skupine bioloških sredstev, pri tem pa razlikuje med porabljivimi in rodnimi biološkimi sredstvi ali med zrelimi in nezrelimi biološkimi sredstvi, kar pač ustreza. Na primer podjetje lahko po skupinah razkrije knjigovodske vrednosti porabljivih bioloških sredstev in rodnih bioloških sredstev. Podjetje lahko dalje razdeli takšne knjigovodske vrednosti na zrela in nezrela sredstva. Takšno razlikovanje da informacijo, ki utegne biti koristna pri ocenjevanju časovne opredelitve prihodnjih denarnih tokov. Podjetje razkrije podlago za vsako takšno razlikovanje.

▼M45

44 Porabljiva biološka sredstva so tista, ki bodo pospravljena kot kmetijski pridelek ali prodana kot biološka sredstva. Porabljiva biološka sredstva so na primer živina, namenjena proizvajanju mesa, živina, namenjena prodaji, ribe v gojiščih, pridelki, kot sta koruza in pšenica, pridelki plodonosnih trajnic ter drevesa, ki se gojijo za stavbni les. Plodonosna biološka sredstva so tista, ki niso porabljiva, na primer živina, s katero se proizvaja mleko, in sadno drevje, s katerega se pobira sadje. Plodonosna biološka sredstva niso kmetijski pridelki, temveč se gojijo zato, da dajo pridelek.

▼B

45 Biološka sredstva se lahko razvrstijo kot zrela biološka sredstva ali kot nezrela biološka sredstva. Zrela biološka sredstva so tista, ki so dosegla lastnosti, potrebne za pospravitev (porabljiva biološka sredstva), ali so sposobna prenesti redno pospravljanje svojih proizvodov (rodna biološka sredstva).

46 Če ni razkrito drugod v informacijah, objavljenih v računovodskih izkazih, mora podjetje opisati:

(a) naravo svojih dejavnosti, ki vključujejo posamezne skupine bioloških sredstev, ter

(b) nedenarna merila ali ocene fizičnih količin:

(i) vsake skupine bioloških sredstev podjetja na koncu obdobja, ter

(ii) izložka kmetijskega pridelka v obdobju.

▼M33 —————

▼B

49 Podjetje mora razkriti:

(a) obstoj knjigovodskih vrednosti bioloških sredstev, katerih


 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih