Input:

Izkaz poslovnega izida za majhno gospodarsko družbo

11.1.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

3.1.1 Izkaz poslovnega izida za majhno gospodarsko družbo

Urška Juršev

Definicija

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto.

Oblika

Izkaz poslovnega izida ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza in je lahko sestavljen v eni izmed dveh stopenjskih oblik (različici I in II). Podjetje izbere tisto, ki mu bolj ustreza. Ker se za javno objavo in statistične namene uporablja različica I, majhne družbe izdelujejo izkaz poslovnega izida običajno le v tej obliki.

Priprava

Preden torej začnemo z izdelavo izkaza poslovnega izida, moramo preveriti, ali so res opravljeni vsi postopki iz poglavja Priprava na izdelavo letnega poročila (usklajeni podatki in knjižene morebitne razlike med glavno knjigo in analitičnimi evidencami, knjižena amortizacija, morebitna prevrednotenja posameznih postavk in podobno). Prav tako moramo predhodno izdelati obračun davka od dohodkov pravnih oseb, da lahko dobljeni znesek prikažemo na koncu izkaza poslovnega izida in izračunamo tudi čisti dobiček oziroma čisto izgubo.

Bruto bilanca

Podlaga za izdelavo izkaza poslovnega izida je bruto bilanca podjetja, ki zbirno prikazuje vse vknjižbe v glavno knjigo po zaporedju kontnega načrta od razreda 0 do 9. Bruto bilanca tako prikazuje začetno stanje na prvi dan poslovnega leta za konte, katerih stanja se prenašajo iz leta v leto (aktivni in pasivni konti), zbirni promet poslovnega leta po kontih od prvega do zadnjega dne (v dveh stolpcih, od katerih prvi prikazuje promet v breme – v debet in drugi v dobro – v kredit) ter končno stanje oziroma saldo na zadnji dan poslovnega leta za konte, katerih stanja se prenašajo v naslednje poslovno leto.

Podatki za IPI

Za izdelavo izkaza poslovnega izida uporabimo promet na kontih razreda 4 (stroški) in 7 (prihodki in odhodki). Na teh kontih bruto bilanca ne sme izkazovati začetnega ali končnega stanja poslovnega leta, razen če še nismo knjižili zapiranja kontov razreda 7. Priporočljivo je, da konte razreda 7 zapremo šele potem, ko smo izdelali izkaz poslovnega izida, sicer so podatki manj pregledni.

Čisti prihodki od prodaje

Čisti prihodki iz prodaje so prihodki od prodaje proizvodov in storitev doma ter v tujini, od prodaje trgovskega blaga doma in v tujini ter od najemnin. Najdemo jih na kontih od 760–765. Ostali konti razreda 76 predstavljajo druge poslovne prihodke (npr. prihodki od odprave rezervacij, subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki so povezani s poslovnimi učinki, prevrednotovalni poslovni prihodki itd.).

Sprememba vrednosti zalog

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje je razlika med njihovo vrednostjo na koncu poslovnega obdobja in njihovo vrednostjo na začetku poslovnega obdobja. Izračunamo jo iz začetnega in končnega stanja na kontih 60, 61 in 63. Če je začetno stanje večje od končnega stanja, razliko vnesemo v izkaz poslovnega izida s pozitivnim predznakom, sicer pa z negativnim. To storimo zato, da uskladimo razliko med stroški in odhodki, ker del stroškov prenesemo v vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje in bodo predstavljali odhodke šele, ko bodo prodani (povečanje zalog proizvodov) ali pa del stroškov preteklega leta predstavlja odhodke tekočega leta, ker so bili proizvodi prodani v tem letu (zmanjšanje zalog proizvodov). Nemalokrat se v praksi podatek ne more izračunati neposredno kot razlika začetnega in končnega stanja zalog skupin 60, 61 in 63 zaradi vpliva različnega knjiženja med prenosi zalog, pri dodelavi, zaradi slabitev zalog in podobno. V tem primeru je bolje, da to razliko izračunamo kot razliko med kontoma 490 in 700. Ne glede na to, po katerem postopku bomo izračunali to razliko, pa je treba opraviti kontrolo – ob pravilnem vnosu vseh ostalih podatkov o prihodkih, stroških in drugih odhodkih mora biti bruto dobiček pred obdavčitvijo enak razliki med razredoma 7 in 4.

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve so proizvodi, ki jih ustvari organizacija, ali storitve, ki jih opravi organizacija, in nato zajame med svoja opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva. Izkažemo jih kot posebno postavko in ne med prihodki od prodaje (konto 79).

Stroški blaga, materiala in storitev

Nato med stroške blaga, materiala in storitev vključimo ustrezne zneske na kontih razreda nabavno vrednost prodanega materiala in blaga iz konta 702:

- stroški porabljenega materiala so seštevek kontov 400–407,

- stroški storitev so seštevek kontov 410–419.

Stroški dela

Stroški dela so razdeljeni na štiri postavke, in sicer:

- stroški plač zajemajo zneske na kontih 470 in 471,

- stroške socialnih zavarovanj najdemo na kontu 474, pri čemer odštejemo del stroškov za pokojninsko zavarovanje,

- stroške pokojninskih zavarovanj dobimo tako, da upoštevamo del zneska iz konta

 

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih